Pismo za svet brez nasilja

Listina za svet brez nasilja je rezultat večletnega dela posameznikov in organizacij, ki so prejele Nobelovo nagrado za mir. Prvi osnutek je bil predstavljen na sedmem vrhu Nobelovih nagrajencev leta 2006, končna različica pa je bila odobrena na osmem vrhu decembra 2007 v Rimu. Stališča in predlogi so zelo podobni tistim, ki jih vidimo v tem marcu.

11 v novembru 2009, med deseto svetovno srečanjem v Berlinu, zmagovalci Nobelova nagrada za mir promotorjem revije so predstavili Listino za svet brez nasilja Svetovna marca za mir in nenasilje Delovali bodo kot poslanci dokumenta kot del njihovih prizadevanj za povečanje globalne zavesti o nasilju. Silo, ustanovitelj univerzalističnega humanizma in navdih za svetovno maršo, je govoril o Pomen miru in nenasilja takrat.

Pismo za svet brez nasilja

Nasilje je predvidljiva bolezen

Nobena država ali posameznik v varnem svetu ne more biti varen. Vrednote nenasilja so prenehale biti alternativa, da bi postale nuja, tako v nameri kot v mislih in dejanjih. Te vrednote so izražene v njihovi uporabi v odnosih med državami, skupinami in posamezniki. Prepričani smo, da bo spoštovanje načel nenasilja uvedlo bolj civiliziran in miren svetovni red, v katerem bo mogoče uresničiti bolj pravično in učinkovito vlado, spoštovati človeško dostojanstvo in svetost življenja samega.

Naše kulture, naše zgodbe in posamezna življenja so med seboj povezana in naša dejanja so soodvisna. Danes kot še nikoli prej verjamemo, da se srečujemo z resnico: naša je skupna usoda. Ta usoda bo določena z našimi nameni, našimi odločitvami in današnjimi dejanji.

Trdno verjamemo, da je ustvarjanje kulture miru in nenasilja plemenit in nujen cilj, čeprav je to dolg in težak proces. Potrjevanje načel iz te listine je ključnega pomena za zagotovitev preživetja in razvoja človeštva ter za doseganje sveta brez nasilja. Mi, ljudje in organizacije, ki smo prejeli Nobelovo nagrado za mir,

Potrditev našo zavezo k Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, \ t

Zaskrbljen da je treba odpraviti širjenje nasilja na vseh ravneh družbe in predvsem grožnje, ki na svetovni ravni ogrožajo sam obstoj človeštva;

Potrditev svoboda misli in izražanja je temelj demokracije in ustvarjalnosti;

Prepoznavanje da se nasilje kaže v številnih oblikah, kot so oboroženi spopadi, vojaška okupacija, revščina, gospodarsko izkoriščanje, uničevanje okolja, korupcija in predsodki na podlagi rase, vere, spola ali spolne usmerjenosti;

Popravljanje da lahko poveličevanje nasilja, izraženo s trgovino za zabavo, prispeva k sprejemanju nasilja kot normalnega in dopustnega stanja;

Prepričan da so tisti, ki so najbolj prizadeti zaradi nasilja, najšibkejši in najbolj ranljivi;

Upoštevanje da mir ni le odsotnost nasilja, temveč tudi prisotnost pravice in blaginje ljudi;

Glede na to da je neustrezno priznavanje etnične, kulturne in verske raznolikosti s strani držav bistvo velikega dela nasilja, ki obstaja na svetu;

Prepoznavanje nujnost razvoja alternativnega pristopa k kolektivni varnosti, ki temelji na sistemu, v katerem nobena država ali skupina držav ne bi smela imeti jedrskega orožja za lastno varnost;

Zavedno da svet potrebuje učinkovite globalne mehanizme in nenasilne prakse preprečevanja in reševanja konfliktov ter da so ti najuspešnejši, ko so sprejeti v najzgodnejši fazi;

Potrjevanje da imajo tisti z zadostnimi močmi največjo odgovornost, da prenehajo z nasiljem, kjerkoli se to kaže, in da ga preprečijo, kadar koli je to mogoče;

Prepričan da morajo načela nenasilja zmagati na vseh ravneh družbe, pa tudi v odnosih med državami in posamezniki;

Mednarodno skupnost pozivamo, da podpre razvoj naslednjih načel:

  1. V medsebojno odvisnem svetu je za preprečevanje in prenehanje oboroženih spopadov med državami in znotraj držav potrebno kolektivno ukrepanje mednarodne skupnosti. Najboljši način za zagotavljanje varnosti posameznih držav je pospeševanje globalne človekove varnosti. To zahteva okrepitev zmogljivosti izvajanja sistema ZN in regionalnih organizacij za sodelovanje.
  2. Da bi dosegli svet brez nasilja, morajo države vedno spoštovati pravno državo in spoštovati svoje pravne dogovore.
  3. Bistvenega pomena je, da se brez odlašanja nadaljuje v smeri preverljive odstranitve jedrskega orožja in drugega orožja za množično uničevanje. Države, ki imajo takšno orožje, morajo sprejeti konkretne ukrepe za razorožitev in sprejeti obrambni sistem, ki ne temelji na jedrskem odvračanju. Hkrati si morajo države prizadevati za utrditev režima neširjenja jedrskega orožja, krepitev večstranskih preverjanj, zaščito jedrskega materiala in izvajanje razorožitve.
  4. Za zmanjšanje nasilja v družbi je treba proizvodnjo in prodajo osebnega in lahkega orožja zmanjšati in strogo nadzorovati na mednarodni, državni, regionalni in lokalni ravni. Poleg tega mora obstajati popolna in univerzalna uporaba mednarodnih sporazumov o razoroževanju, kot je 1997 pogodba o prepovedi min in podpora novih prizadevanj za odpravo posledic nediskriminatornega in aktivnega orožja. žrtev, kot je kasetno strelivo.
  5. Terorizem ne more biti nikoli upravičen, ker nasilje povzroča nasilje in ker nobeno teroristično dejanje proti civilnemu prebivalstvu v kateri koli državi ni mogoče storiti v imenu katerega koli razloga. Boj proti terorizmu pa ne more upravičiti kršenja človekovih pravic, mednarodnega humanitarnega prava, norm civilne družbe in demokracije.
  6. Končanje nasilja v družini in družini zahteva brezpogojno spoštovanje enakosti, svobode, dostojanstva in pravic žensk, moških in otrok s strani vseh posameznikov in institucij države, vere in civilna družba. Takšno skrbništvo je treba vključiti v lokalne in mednarodne zakone in konvencije.
  7. Vsak posameznik in država si delita odgovornost za preprečevanje nasilja nad otroki in mladimi, ki predstavljajo našo skupno prihodnost in naše najdragocenejše premoženje, ter spodbujajo izobraževalne možnosti, dostop do primarne zdravstvene oskrbe, osebne varnosti in socialne zaščite. in podporno okolje, ki krepi nenasilje kot način življenja. Izobraževanje v miru, ki spodbuja nenasilje in poudarek na sočutju kot prirojeni kakovosti človeka, mora biti bistveni del izobraževalnih programov na vseh ravneh.
  8. Preprečevanje konfliktov, ki izhajajo iz izčrpavanja naravnih virov in zlasti vodnih in energetskih virov, od držav zahteva, da razvijejo aktivno vlogo in uvedejo pravne sisteme in modele, ki so namenjeni varstvu okolja in spodbujajo zadrževanje. porabo, ki temelji na razpoložljivosti virov in dejanskih človeških potrebah
  9. Združene narode in države članice pozivamo, da spodbujajo smiselno priznavanje etnične, kulturne in verske raznolikosti. Zlato pravilo nenasilnega sveta je: "ravnaj z drugimi, kot bi želel, da bi jih obravnaval."
  10. Glavni politični instrumenti, ki so potrebni za ustvarjanje nenasilnega sveta, so učinkovite demokratične institucije in dialog, ki temelji na dostojanstvu, znanju in zavezanosti, ki se izvajajo v zvezi z ravnovesjem med stranmi in, kjer je to primerno, tudi ob upoštevanju človeške družbe kot celote in naravnega okolja, v katerem živi.
  11. Vse države, institucije in posamezniki morajo podpirati prizadevanja za premagovanje neenakosti pri porazdelitvi gospodarskih virov in reševanje velikih neenakosti, ki ustvarjajo plodna tla za nasilje. Razlike v življenjskih pogojih neizogibno vodijo do pomanjkanja priložnosti in v mnogih primerih do izgube upanja.
  12. Civilna družba, vključno z zagovorniki človekovih pravic, pacifisti in okoljskimi aktivisti, mora biti priznana in zaščitena kot bistvena za izgradnjo nenasilnega sveta, tako kot morajo vse vlade služiti svojim državljanom in ne nasprotno. Ustvariti je treba pogoje, ki omogočajo in spodbujajo sodelovanje civilne družbe, zlasti žensk, v političnih procesih na globalni, regionalni, nacionalni in lokalni ravni.
  13. Pri izvajanju načel te listine se obračamo na vse nas tako, da delamo skupaj za pravičen in morilski svet, v katerem ima vsakdo pravico, da ne bi bil ubit, in hkrati dolžnost, da ne ubijejo nikomur

Podpisi listine za svet brez nasilja

za odpraviti vse oblike nasilja, spodbujamo znanstvene raziskave na področju človekovega sodelovanja in dialoga ter vabimo akademske, znanstvene in verske skupnosti, da nam pomagajo pri prehodu na nenasilno in ne-morilsko družbo. Podpišite Listino za svet brez nasilja

Nobelove nagrade

  • Mairead Corrigan Maguire
  • Njegova Svetost Dalai Lama
  • Mihail Gorbačov
  • Lech Walesa
  • Frederik Willem De Klerk
  • Nadškof Desmond Mpilo Tutu
  • Jody Williams
  • Shirin Ebadi
  • Mohamed ElBaradei
  • John Hume
  • Carlos Filipe Ximenes Belo
  • Betty Williams
  • Muhammad Yanus
  • Wangari Maathai
  • Mednarodni zdravniki za preprečevanje jedrske vojne
  • Rdeči križ
  • Mednarodna agencija za atomsko energijo
  • Ameriški odbor za pomoč prijateljem
  • Mednarodni urad za mir

Podporniki listine:

Institucije:

  • Baskovska vlada
  • Občina Cagliari, Italija
  • Provinca Cagliari, Italija
  • Občina Villa Verde (OR), Italija
  • Občina Grosseto, Italija
  • Občina Lesignano de 'Bagni (PR), Italija
  • Občina Bagno a Ripoli (FI), Italija
  • Občina Castel Bolognese (RA), Italija
  • Občina Cava Manara (PV), Italija
  • Občina Faenza (RA), Italija

Organizacije:

  • Mirovni ljudje, Belfast, Severna Irska
  • Združenje Memory Collettiva, zveza
  • Hokotehi Moriori Trust, Nova Zelandija
  • Svet brez vojn in brez nasilja
  • Svetovni center za humanistične študije (CMEH)
  • Skupnost (za človekov razvoj), Svetovna federacija
  • Konvergenca kultur, Svetovna federacija
  • Mednarodna federacija humanističnih strank
  • Združenje «Cádiz za nenasilje», Španija
  • Mednarodna fundacija Women for Change (Združeno kraljestvo, Indija, Izrael, Kamerun, Nigerija)
  • Inštitut za mir in sekularne študije, Pakistan
  • Association Assocodecha, Mozambik
  • Fundacija Awaz, Center za razvojne storitve, Pakistan
  • Eurafrica, večkulturno združenje, Francija
  • Mirovne igre UISP, Italija
  • Moebius klub, Argentina
  • Centro per lo sviluppo kreativa Danilo Dolci, Italija
  • Centro Studi ed European Initiative, Italija
  • Global Security Institute, ZDA
  • Gruppo Emergency Alto Casertano, Italija
  • Društvo bolivijskega origamija, Bolivija
  • Il sentiero del Dharma, Italija
  • Gocce di fraternità, Italija
  • Fundacija Aguaclara, Venezuela
  • Associazione Lodisolidale, Italija
  • Izobraževanje o človekovih pravicah in kolektivno aktivno preprečevanje konfliktov, Španija
  • ETOILE.COM (Agence Rwandaise d'Edition, de Recherche, de Presse et de Communication), Ruanda
  • Mladinska organizacija za človekove pravice, Italija
  • Athenaeum iz Petareja, Venezuela
  • Etično združenje CÉGEP iz Sherbrookea, Quebec, Kanada
  • Zveza zasebnih ustanov za otroško, mladinsko in družinsko varstvo (FIPAN), Venezuela
  • Center Communautaire Jeunesse Unie de Parc Extension, Québec, Kanada
  • Zdravniki za globalno preživetje, Kanada
  • UMOVE (Združene matere, ki nasprotujejo nasilju povsod), Kanada
  • Raging babice, Kanada
  • Veterani proti jedrskemu orožju, Kanada
  • Transformativni učni center, Univerza v Torontu, Kanada
  • Promotorji miru in nenasilja, Španija
  • ACLI (Associazioni Cristiane Lavoratori Italiani), Italija
  • Legautonomie Veneto, Italija
  • Istituto Buddista Italiano Soka Gakkai, Italija
  • UISP Lega Nazionale Attività Subacquee, Italija
  • Commissione Giustizia e Pace di CGP-CIMI, Italija

Pomembno:

  • G. Walter Veltroni, nekdanji župan Rima v Italiji
  • G. Tadatoshi Akiba, predsednik miru za mir in župan Hirošime
  • G. Agazio Loiero, guverner regije Kalabrija, Italija
  • Prof. Dr. MS Swaminathan, nekdanji predsednik konferenc Pugwash o znanosti in svetovnih zadevah, Nobelove organizacije za mir
  • David T. Ives, Inštitut Albert Schweitzer
  • Jonathan Granoff, predsednik Inštituta za globalno varnost
  • George Clooney, igralec
  • Don Cheadle, igralec
  • Bob Geldof, pevec
  • Tomás Hirsch, predstavnik humanizma za Latinsko Ameriko
  • Michel Ussene, predstavnik Afrike za humanizem
  • Giorgio Schultze, predstavnik Evrope za humanizem
  • Chris Wells, predsednik humanizma za Severno Ameriko
  • Sudhir Gandotra, tiskovni predstavnik humanizma za azijsko-pacifiško regijo
  • Maria Luisa Chiofalo, svetovalka občine Pisa, Italija
  • Silvia Amodeo, predsednik fundacije Meridion, Argentina
  • Miloud Rezzouki, predsednik Maroškega združenja ACODEC
  • Angela Fioroni, regionalna sekretarka Legautonomie Lombardia, Italija
  • Luis Gutiérrez Esparza, predsednik Latinskoameriškega kroga mednarodnih študij (LACIS), Mehika
  • Vittorio Agnoletto, nekdanji poslanec v Evropskem parlamentu, Italija
  • Lorenzo Guzzeloni, župan mesta Novate Milanese (MI), Italija
  • Mohammad Zia-ur-Rehman, nacionalni koordinator GCAP-Pakistan
  • Raffaele Cortesi, župan mesta Lugo (RA), Italija
  • Rodrigo Carazo, nekdanji predsednik Kostarike
  • Lucia Bursi, županja mesta Maranello (MO), Italija
  • Miloslav Vlček, predsednik poslanske zbornice Češke republike
  • Simone Gamberini, župan Casalecchio di Reno (BO), Italija
  • Lella Costa, igralka, Italija
  • Luisa Morgantini, nekdanja podpredsednica Evropskega parlamenta, Italija
  • Birgitta Jónsdóttir, članica islandskega parlamenta, predsednica prijateljev Tibeta na Islandiji
  • Italo Cardoso, Gabriel Chalita, José Olímpio, Jamil Murad, Quito Formiga, Agnaldo
  • Timóteo, João Antonio, Juliana Cardoso Alfredinho Penna (»Parlamentarna fronta za spremljanje svetovnega pohoda za mir in Não Violência v São Paulu«), Brazilija
  • Katrín Jakobsdóttir, ministrica za izobraževanje, kulturo in znanost, Islandija
  • Loredana Ferrara, svetovalka v provinci Prato, Italija
  • Ali Abu Awwad, mirovni aktivist za nenasilje, Palestina
  • Giovanni Giuliari, svetovalec občine Vicenza, Italija
  • Rémy Pagani, župan Ženeve, Švica
  • Paolo Cecconi, župan Vernio (PO), Italija
  • Viviana Pozzebon, pevka, Argentina
  • Max Delupi, novinar in voznik, Argentina
  • Páva Zsolt, župan Pečuha, Madžarska
  • György Gemesi, župan mesta Gödöllő, predsednik lokalnih oblasti, Madžarska
  • Agust Einarsson, rektor Univerze v Bifröstu, Islandija
  • Svandís Svavarsdóttir, minister za okolje, Islandija
  • Sigmundur Ernir Rúnarsson, poslanec, Islandija
  • Margrét Tryggvadóttir, poslanec, Islandija
  • Vigdís Hauksdóttir, poslanec, Islandija
  • Anna Pála Sverrisdóttir, poslanka, Islandija
  • Thráinn Bertelsson, poslanec, Islandija
  • Sigurður Ingi Jóhannesson, poslanec, Islandija
  • Omar Mar Jonsson, župan mesta Sudavikurhreppur, Islandija
  • Raul Sanchez, sekretar za človekove pravice v provinci Cordoba, Argentina
  • Emiliano Zerbini, glasbenik, Argentina
  • Amalia Maffeis, Servas - Cordoba, Argentina
  • Almut Schmidt, direktor Inštituta Goethe, Cordoba, Argentina
  • Asmundur Fridriksson, župan Gardurja na Islandiji
  • Ingibjorg Eyfells, direktor šole, Geislabaugur, Reykjavik, Islandija
  • Audur Hrolfsdottir, direktor šole, Engidalsskoli, Hafnarfjordur, Islandija
  • Andrea Olivero, državni predsednik Acli, Italija
  • Dennis J. Kucinich, član kongresa, ZDA
To spletno mesto za pravilno delovanje in analitične namene uporablja lastne piškotke in piškotke tretjih oseb. Vsebuje povezave do spletnih mest tretjih oseb s pravilniki o zasebnosti tretjih oseb, ki jih lahko sprejmete ali ne, ko dostopate do njih. S klikom na gumb Sprejmi se strinjate z uporabo teh tehnologij in obdelavo vaših podatkov v te namene.   
Zasebnost