Odprto pismo podpore za TPAN

21 september 2020

Pandemija koronavirusa je jasno pokazala, da je nujno potrebno večje mednarodno sodelovanje za reševanje vseh glavnih groženj zdravju in dobremu počutju človeštva. Glavna med njimi je grožnja jedrske vojne. Danes se zdi, da se nevarnost eksplozije jedrskega orožja - bodisi po naključju, napačnem izračunu ali namerno - povečuje z nedavno uvedbo novih vrst jedrskega orožja in opuščanjem dolgoletnih sporazumov o nadzoru resnično nevarnost kibernetskih napadov na jedrsko infrastrukturo. Upoštevajmo opozorila znanstvenikov, zdravnikov in drugih strokovnjakov. Ne smemo zaspati v krizo še večjih razsežnosti, kot smo jo doživeli letos. 

Ni težko predvideti, kako bi lahko vojaška retorika in slaba presoja voditeljev jedrsko oboroženih držav povzročila nesrečo, ki bi prizadela vse narode in vsa ljudstva. Kot nekdanji predsedniki, nekdanji zunanji ministri in nekdanji obrambni ministri Albanije, Belgije, Kanade, Hrvaške, Češke, Danske, Nemčije, Grčije, Madžarske, Islandije, Italije, Japonske, Latvije, Nizozemske, Norveške, Poljske, Portugalske, Slovaške, Slovenija, Južna Koreja, Španija in Turčija - vse trdijo, da jih ščiti zavezniško jedrsko orožje - pozivajo sedanje voditelje, naj si prizadevajo za razorožitev, še preden bo prepozno. Očitno izhodišče za voditelje naših držav bi bilo, da brez pridržkov izjavijo, da jedrsko orožje nima legitimnega namena, ne vojaškega ne strateškega, glede na 
katastrofalne posledice njegove uporabe za ljudi in okolje. Z drugimi besedami, naše države morajo zavrniti vsako vlogo, ki jo ima jedrska orožja v naši obrambi. 

S trditvijo, da nas jedrsko orožje ščiti, spodbujamo nevarno in zgrešeno prepričanje, da jedrsko orožje povečuje varnost. Namesto da bi omogočili napredek k svetu brez jedrskega orožja, ga preprečujemo in ohranjamo jedrske nevarnosti, vse v strahu, da bi razburili naše zaveznike, ki se držijo tega orožja za množično uničevanje. Prijatelj pa lahko in mora spregovoriti, kadar se drug prijatelj zavzame v nepremišljenem vedenju, ki ogroža njihovo življenje in življenja drugih. 

Jasno je, da poteka nova tekma o jedrskem orožju in je nujno potrebna tekma za razorožitev. Čas je, da trajno končamo obdobje odvisnosti od jedrskega orožja. Leta 2017 je 122 držav s sprejetjem tega sporazuma storilo pogumen in prepotreben korak v tej smeri Pogodba o prepovedi jedrskega orožja, mejnik svetovne pogodbe, ki jedrsko orožje postavlja na enako pravno podlago kot 
kemičnega in biološkega orožja ter vzpostavlja okvir za njegovo preverljivo in nepovratno odstranjevanje. Kmalu bo postalo zavezujoče mednarodno pravo. 

Do danes so se naše države odločile, da se ne bodo pridružile svetovni večini, ki podpira to pogodbo, vendar je to stališče, ki ga morajo naši voditelji ponovno pretehtati. Ne moremo si privoščiti omahovanja pred to eksistencialno grožnjo človeštvu. Pokazati moramo pogum in zavzetost ter se pridružiti pogodbi. Kot države pogodbenice bi lahko ostale v zavezništvu z državami z jedrskim orožjem, saj v sami pogodbi ali v naših obrambnih paktih ni ničesar, kar bi to preprečilo. Vendar bi bili zakonsko zavezani, nikoli in v nobenem primeru pomagati ali spodbujati svoje zaveznike k uporabi, grožnji uporabe ali posedovanju jedrskega orožja. Glede na široko podporo naših ljudi za razorožitev v naših državah bi bil to neizpodbiten in zelo cenjen ukrep. 

Pogodba o prepovedi je pomembna okrepitev pogodbe o neširjenju orožja, ki je zdaj stara pol stoletja in ki, čeprav je bila izjemno uspešna pri omejevanju širjenja jedrskega orožja v več držav, ni uspela vzpostaviti splošnega tabuja proti posedovanje jedrskega orožja. Zdi se, da pet jedrsko oboroženih držav, ki so imele jedrsko orožje v času pogajanj o NPT - ZDA, Rusija, Velika Britanija, Francija in Kitajska, vidi dovoljenje za ohranitev svojih jedrskih sil za vedno. Namesto da bi jih razorožili, veliko vlagajo v nadgradnjo svojih arzenalov in jih načrtujejo, da jih bodo obdržali več desetletij. To je očitno nesprejemljivo. 

Pogodba o prepovedi, sprejeta leta 2017, lahko pomaga prenehati desetletja paralize razorožitve. Je svetilnik upanja v času teme. Državam omogoča, da se pridružijo najvišjemu večstranskemu pravilu proti jedrskemu orožju in izvajajo mednarodni pritisk za ukrepanje. Kot je prepoznano v njegovi preambuli, učinki jedrskega orožja "presegajo državne meje in imajo resne posledice za človekovo preživetje, okolje, socialno-ekonomski razvoj, svetovno gospodarstvo, varnost preskrbe s hrano ter zdravje sedanjih in prihodnjih generacij. , in imajo nesorazmeren učinek na ženske in deklice, tudi kot posledica ionizirajočega sevanja.

S skoraj 14.000 jedrskimi orožji, ki se nahajajo na več deset lokacijah po vsem svetu in na podmornicah, ki ves čas patrulirajo po oceanih, sposobnost uničenja presega našo domišljijo. Vsi odgovorni voditelji morajo ukrepati zdaj in zagotoviti, da se grozote iz leta 1945 ne bodo nikoli več ponovile. Prej ali slej bo naše sreče zmanjkalo, če ne bomo ukrepali. The Pogodba o prepovedi jedrskega orožja postavlja temelje za varnejši svet brez te eksistencialne grožnje. Zdaj ga moramo sprejeti in si prizadevati, da se mu pridružijo tudi drugi. Za jedrsko vojno ni zdravila. Naša edina možnost je, da to preprečimo. 

Lloyd Axworthy, nekdanji kanadski zunanji minister 
Ban Ki-moon, nekdanji generalni sekretar OZN in nekdanji južnokorejski zunanji minister 
Jean Jacques Blais, nekdanji kanadski obrambni minister 
Kjell Magne Bondevik, nekdanji premier in nekdanji norveški zunanji minister 
Ylli bufi, nekdanji premier Albanije 
Jean Chretien, nekdanji premier Kanade 
Willy claes, nekdanji generalni sekretar Nata in nekdanji belgijski zunanji minister 
Erik derycke, nekdanji belgijski zunanji minister 
Joschka Fischer, nekdanji nemški zunanji minister 
Franco Fratti, nekdanji italijanski zunanji minister 
Ingibjörg Solrún Gísladóttir, nekdanji islandski zunanji minister 
Bjorn Tore Godal, nekdanji minister za zunanje zadeve in nekdanji obrambni minister Norveške 
Bill Graham, nekdanji zunanji minister in nekdanji obrambni minister Kanade 
Hatoyama Yukio, nekdanji japonski premier 
Thorbjørn Jagland, nekdanji premier in nekdanji norveški zunanji minister 
Ljubica Jelušic, nekdanji obrambni minister Slovenije 
Talavs Jundzis, nekdanji minister za zunanjo obrambo Latvije 
Jan Kavan, nekdanji češki zunanji minister 
Lodz Krapež, nekdanji obrambni minister Slovenije 
Oblačila Valdis Kristovskis, nekdanji minister za zunanje zadeve in nekdanji obrambni minister Latvije 
Aleksander Kwasniewski, nekdanji poljski predsednik 
Yves Leterme, nekdanji premier in nekdanji belgijski zunanji minister 
Enrico Letta, nekdanji italijanski premier 
Eldbjørg Løwer, nekdanji norveški obrambni minister 
mogens lykketoft, nekdanji danski zunanji minister 
Janez Mccalum, nekdanji kanadski obrambni minister 
John Manley, nekdanji kanadski zunanji minister 
Rexhep Meidani, nekdanji predsednik Albanije 
Zdravko Mršic, nekdanji zunanji minister Hrvaške 
Linda Murniece, nekdanji obrambni minister Latvije 
Nano Fatos, nekdanji premier Albanije 
Holger K. Nielsen, nekdanji danski zunanji minister 
Andrzej Olechowski, nekdanji poljski zunanji minister 
kjeld olesen, nekdanji zunanji minister in nekdanji obrambni minister Danske 
Anna palača, nekdanji španski zunanji minister 
Teodoros Pangalos, nekdanji grški zunanji minister 
Jan Pronck, nekdanji (vršilec dolžnosti) nizozemski obrambni minister 
Vesna Pusić, nekdanji hrvaški zunanji minister 
Dariusz Rosati, nekdanji poljski zunanji minister 
Rudolf škarpiranje, nekdanji nemški obrambni minister 
juraj schenk, nekdanji minister za zunanje zadeve Slovaške
Nuno Severiano Teixeira, nekdanji obrambni minister Portugalske
Jóhanna Sigurðardóttir, nekdanji islandski premier 
Össur Skarphéðinsson, nekdanji islandski zunanji minister 
Javier Solana, nekdanji generalni sekretar Nata in nekdanji španski zunanji minister 
Anne-Grete Strøm-Erichsen, nekdanji norveški obrambni minister 
Hanna suhocka, nekdanji poljski premier 
szekeres imre, nekdanji madžarski obrambni minister 
Tanaka makiko, nekdanji zunanji minister Japonske 
Tanaka naoki, nekdanji obrambni minister Japonske 
Danilo Turk, nekdanji predsednik Slovenije 
Hikmet Sami Turk, nekdanji turški obrambni minister 
John N Turner, nekdanji premier Kanade 
Guy Verhofstadt, nekdanji belgijski premier 
Knut Vollebæk, nekdanji norveški zunanji minister 
Carlos Westendorp in vodja, nekdanji španski zunanji minister